Ta in naslednji zdravstveni primer se nista končala z ozdravitvijo. Kljub temu pričata o uspešnosti zdravljenja z vbrizgavanjem 5%-ne raztopine sode bikarbone, ki je močno zmanjšala rakave novotvorbe.
Pri 72-letnem bolniku je bilo ugotovljeno, da ima virusno vnetje jeter (zbolel je za virusnim hepatitisom C) in da ima v jetrih rakavo raščo, veliko 120 x 115 x 105mm (kar je razvidno iz ultrazvočne slike s 16. januarja 2001).
Od 7. do 10. marca 2001 je dobival 5%-no raztopino sode bikarbone naravnost v jetrni arteriji (uporabljena je dvojina, ker sta dve jetrni arteriji). Čez mesec dni se je rašča zmanjšala na velikost 30 mm x 15 mm. Vendar se je zaradi hepatitisa v medenični votlini nabirala ascitična tekočina. Gotovo je bolnik čez nekaj mesecev podlegel ascitesu, saj je predhodno računalniško-tomografsko slikanje pokazalo, da je novotvorba v jetrih izginila.
izvirni listini (v PDF)
70-letni bolnik je imel hepatični karcinom. Z vročinsko radiofrekvenčno ablacijo mu je bila odstranjena novotvorba na četrtem jetrnem režnju.
Čez čas je bila odkrita še 3-centimetrska novotvorba na osmem režnju in še ena med petim in šestim.
Ker je bolezen kljub že opravljenim terapijam napredovala, bolnik ni več zaupal šolski medicini. Zato se je odločil za zdravljenje s 5%-no raztopino sode bikarbone, ki jo je dobival skozi kanilo v jetrni arteriji.
Računalniško-tomografsko slikanje po približno 20 dneh zdravljenja s sodo bikarbono je pokazalo, da je na mestu predhodne vročinske ablacije le še brazgotina: '...ni videti kakšnih drugih zgostkov tkiva.'
Tudi tomografija 19. februarja 2002 je potrdila, da so prejšnji novotvorbni vozliči izginili. Zgornje je potrdil tudi bolnik v svoji izjavi: 'Podpisani [ime je izpuščeno] izjavljam, kot sledi. Na dr. Simoncinija sem se obrnil po pomoč zaradi tumorja v jetrih. Namesto odstranjene ene rašče sem po veljavnem medicinskem zdravljenju dobil dve novi. Takrat sem se v skladu s sinovim nasvetom odločil, da se obrnem na dr. Simoncinija. Dajal mi je 5%-no raztopino sode bikarbone in sicer mi jo je vlival naravnost v območje jeter. Potem sem sodo bikarbono tudi užival in jo dobival še intraarterijsko.
Dr. Simoncini mi ni obljubil ozdravitve, vendar mi je vlil upanje, ki se mi je ob spodbudnem zdravljenju krepilo in raslo. Rekel mi je tudi, da ni pametno gojiti nestvarnega upanja o ozdravitvi, dokler ne mine vsaj eno leto. Tomografske slike – vsaj tiste iz julija 2002 – so čez približno eno leto pokazale, da nimam nobenega tumorja v jetrih, ostala je le brazgotina po vročinskem izrezu jetrnega tumorja, ki je bil opravljen, preden sem srečal dr. Simoncinija.
Nimam nobenih škodljivih posledic.' Rim, 1. oktobra 2002
izvirne listine (v PDF)
